A je še kej lepšga, kot zjutrej pogledat ven in vidt sonce, skočt pod vroč tuš, zavit lase v zeleno brisačo, spit na prazen želodec pločevinko mrzle kokakole (o posledicah bomo razmišlal kasnej) in se skrit nazaj v postlo? No, najbrž obstajajo še lepše stvari, ampak mejn je blo tole zjutrej čist zakon. Sicer je mami pol začela pizdulirat v stilu -kaj-a-mislš-cel-dan-v-postli-preživet-!?-, tko da sm pol rajš vstala preden bi ona doživela infarkt. Prejle sem iz torbe zvlekla moje cune za telovadbo... Stari, človk neb verjel, ampak jst bi zihr zmagala na tekmovanju "kako zmetati športno opremo v torbo na način, da jo najbolj zmečkaš?" Za znort. Moji nohti za spremembo niso nagci (=nenalakirani), sm jih pobarvala na rdeče in bol ko jih gledam, bol ne vem če bi jih prelevila nazaj v nagce. Natur beauty pa to... Sicr me pa itak Nataša zajbava da sm prvovrstna pi*ka, tko da ajde, pa nej bojo rdeči zdej. Nism še povedala da mam nov pisalni stol v sobi in odkar ne sedim več na uni gumijasti žogi, me hrbet ful menj boli. Svašta, bi rekla krava z zlatimi krili.
*vmes mine ogromno časa*
Neža is back in game, sm bla zunej s psom 2 uri. Še teloh sm v hosti nabrala, res sem popolna. Gozda načeloma ne obožujem preveč, sam včasih paše najdt kšn štor al pa tavelko korenino pa se gor vsedet pa pol ure gledat v prazno in razmišljat o ničemer, sploh. Mogoče bi pasal zraven en človeček za skupno jokanje pa govorjenje da je lajf kurba. Ampak to se mi dons zdi že mal prevelika patetika, le-te pa ne maram. Življenje ni za to, da bi fural safr. Pa veš zakaj? Zato ker je enostavno prekratko. Pač sej itak pridejo obdobja ko ma človk vsega poln kurc. (ravn tako obdobje mam jst zadne dneve in povem ti, da bi mi včasih pasal en gromozanski metek direkt v možgane) Mogoč trajajo ta obdobja 1 dan, 1 teden al pa 4 leta. Ampak slej ko prej minejo. Zato ker nič ni večno, zato ker nikol ne bo nč večno. Razen večnosti mogoče, ampak ta pogovor se že nadaljuje v druge dimenzije in zaenkrat me preveč glava boli da bi karkoli razvijala v tej smeri. Zdele sm se spomnla da je na enmu wcju v šoli napisan na vratih Don't happy, be worry... In ne vem, ampak mene ta napis dejansko vedno sprav v kanček slabšo voljo, ko ga zagledam. Nej me nekdo enkrat spomne, da grem napis prečrtat pa pravilno napisat. Res ne maram ljudi ki širjo svojo depresijo vsepovsod naokol... AMPAK! Neža gre zvečer v cankarja gledat eno gledališko predstavo in komej čakam. Od malga sem nora na gledališče, zmeri z očmi požiram vse kar se dogaja na odru in potihem poklic igralca najbolj spoštujem. Ne vem, face so mi :) Pol še bol zvečer se ga grem pa napit s puncami in vso svojo žalost utopit v pivu ali šestih. Čeprav je Žan reku, da skrbi splavajo na vrh. Pa Klemna bom objela da mu bom kr usa rebra polomila, zato ker me kliče čebela. Jst ne vem, a res asociiram na vse vrste živali al kaj? Anyway anyhow, sonce je in to je supr dupr.
P.S: Zrak in voda nista vse, kar je potrebno za življenje.
In ti rečeš: "dej povej no..."
In jaz sem tiho, ker mi včasih zmanjka besed.
(Prejle sem se vprašala, če res ne dojame al se sam neumnga dela...)
No comments:
Post a Comment